Najprej naj povem, da je odločitev, da prekinejo vsa športna tekmovanja pravilna in jo v celoti podpiram. Vseeno, če sem povsem iskren, ne morem mimo dejstva, da nekje zadaj v mojih možganih obstaja glas sebičnosti, ki bi v teh težkih časih dal vse za to, da bi se šport vrnil na televizijske ekrane. Verjamem, da se podoben glas skriva v vsakem športnem navdušencu, ki tega na koncu dneva ne upa priznati na glas. Zakaj bi, to vendarle gre proti vsemu, kar nam narekuje zavest. Ne gre le za profesionalne športe. Koliko od nas že po slabem tednu pogreša možnost, da se recimo znori na košarkarskem parketu ali nogometnem igrišču?
Šport nam lahko predstavlja različne oblike zabave ne glede na to ali smo zgolj navijači ali se s športom ukvarjamo v našem vsakdanu. Osebno moram priznati, da sem si letos ogledal zelo malo NBA tekem v živo, saj mi nočne ure zaradi jutranjih obveznosti tega niso dopuščale, pa vendarle je večinoma moj jutranji ritual vseboval obvezno kavo in pregled vsega dogajanja v ligi NBA, pregled video posnetkov najboljših akcij in tako kot vsak Slovenec pregled nočnih dosežkov Dončiča, Dragiča ter Čančarja.
Več pozornosti sicer posvečam nogometu, v katerega sem morda nekoliko bolj vpet kot ostali “blogerski” kolegi. Še posebej blizu mi je Premier liga, kjer se dnevno dogaja vse mogoče, hkrati pa ne zamudim tekem Lige Prvakov in Lige Europa. Ravno v četrtek sem si ogledal zadnje tekme, ki so še kljubovale grožnji, ki preti svetu (ali je bilo to pravilno ali ne je seveda druga debata). Ne morem si pomagati, da nisem sebično upal, da bo čez nekaj dni možno spremljati tekme v angleški ligi. Mislil sem si, naj vidim samo še ta krog toda le dan za tem, ob diagnozi trenerja Arsenala z novim virusom, je bilo jasno, da se tudi Angleži (začasno) končujejo prvenstvo.
Kdo bi si mislil, da lahko prekinitev športnih tekem povzroči tak potres v življenju nas, športnih navdušencev. Kar naenkrat odpade jutranja rutina, med vikendi odpade tisto pričakovanje, ko odštevamo ure do začetka željene tekme, odpadejo debate po koncu tekem… Na kratko podrla se je rutina večine, ki imamo šport radi. V naslednjih tednih, morda mesecih, nas bo večina verjetno občutila neko praznino, ki je ne bomo znali zapolniti. Šport je s poplavo medijskih prenosov postal tako zelo vpleten v naše življenje, da se tega niti nismo zavedali dokler nam ga trenutno stanje ni vzelo.
Povsod na družbenih omrežjih opažam kako si navijači poskušajo zapolniti vrzel s spomini na pretekle uspehe, pregledujejo stare posnetke in podoživljajo najbolj odmevne tekme zadnjih let. Toda nič ne more nadomestiti tistega razburjenja in nepredvidljivosti, ki ti jo ponudi spremljanje tekem v živo, ko tvoja ekipa doseže zmagoviti gol na derbiju ali koš v zadnji stotinki tekme.
Vse to se bo čez čas vrnilo, ponovno se nam bo vzpostavila rutina, ponovno bomo lahko uživali v ljubezni do športa, ki je verjetno najbolj pomembna nepomembna stvar v življenju množice ljudi, in takrat bomo to znali ceniti še bistveno bolj, kot smo do sedaj.