Posnetki ne puščajo nobenih dvomov, Luko v NBA “pretepajo” bolj, kot so ga kadarkoli pred tem v Evroligi
Recept nasprotnih moštev za igro proti Mavericksom je jasen. Fizična, trda obramba na robu prekrška (ali celo preko tega roba) na Luki Dončiću. Že na samem začetku sezone so nasprotni igralci in trenerji pred tekmami ponavljali: “Luka’s the head of the snake.” In če kači (Mavsom) odrežeš glavo, igrajo, hja, brezglavo.
Luka poganja najboljši napad v zgodovini lige, številke, o katerih smo že pisali so pa dah jemajoče. Glavni razlog za te številke in uspeh ekipe je seveda Luka, motor, ki s svojim “playmakingom” soigralce dela neprimerno boljše, kot pa so v resnici.
Toda ta izjemen napad se pogosto v zaključkih izenačenih tekem povsem zaustavi. Obrambe takrat še bolj izrazito igrajo po načelu “anybody but Luka”. Luko podvajajo na različne načine in različnih položajih na parketu. Proti Luki so trenerji letos uporabili že vse možne vrste obramb, od kombiniranih zonskih obramb, (sqaure and 1, triangle and 2), do različnih zank, od “trapping”, do “blitzing” ter še vse vmes.
Obrambe ne želijo zaustaviti samo Lukovega meta, temveč tudi njegove podaje. 21-letni zvezdnik je namreč izjemen strelec, toda obenem še boljši podajalec. V zaključkih tesnih tekem, pa se njegovim soigralcem (pre)pogosto zatresejo roke in grešijo neovirane mete, ki jih sicer pred tem redno zadevajo. Edini cilj obramb je torej, da “kači odrežejo glavo” in to počenjajo na zelo grob, vedno bolj pogosto, pa tudi malce umazan način.
Igralci igrajo po načelu “sodnik, ne bo piskal čisto vsake osebne, ki jo naredim nad Luko”. Luka je namreč izjemno močan in fizičen igralec, sodniki pa ga tako tudi obravnavajo. Nič ne bomo pretiravali, če napišemo, da ga sodniki obravnavajo tako kot LeBrona Jamesa in zaradi tega v prodorih dovoljujejo nad njim več kontakta, kot pri prodorih manjših in šibkejših igralcev. Nasprotni trenerji in igralci to s pridom izkoriščajo in vsako tekmo pošteno “pretepajo” Luko. To pa še vedno ni nič v primerjavi s tem, kar bodo Luki počeli v končnici.
Luka je po svoji igri in tudi popularnosti nedvomno že “superstar”. Toda “superstar” sojenja še vedno ni deležen. Sodniki ga ne ščitijo tako, kot ščitijo nekatere druge (domnevne) “superstar” igralce lige. Trenutno igra z nategnjenim palcem leve roke in nategnjenim zapestjem desne roke (slika), njegov gleženj pa tudi še ni povsem zdrav. Te poškodbe so večinoma bile posledica nedosojenega kontakta nad Luko v njegovih prodorih.
To pa je tudi največja frustracija Luke. V Evroligi je, roko na srce, bil deležen tudi “superstar” sojenja. Sodniki so ga kot glavnega igralca ene od najboljših ekip Evrope, temu primerno tudi zaščitili pred pretirano grobostjo nasprotnikov. Sodniki v NBA pa tega (zaenkrat) še ne počnejo. To bo verjetno prišlo s časom, upajmo. Do takrat pa bo moral verjetno Luka na kakšni tekmi uporabiti tudi pesti in jezo znesti tudi nad nasprotniki, ne samo sodniki. Tudi to je preiskušnja, ki ga bo verjetno kot “tujca” v ameriški ligi, čakala na poti do statusa najboljšega igralca lige, proti kateremu sedaj koraka z veliki koraki.
