Druga tekma v Toyota Centru se je začela in zdaj lahko vidimo, kako so se Rakete prilagodile po porazu pred dvema dnevoma.
1. Harden je v prvi tekmi preveč časa porabil za vodenje žoge na vrhu trojke. S tem drugi igralci niso prišli do žoge in posledično ritma oz. občutka za igro. V prvi četrtini druge tekme je dosti hitreje predal žogo enemu od soigralcev, predvsem pa je večkrat poskušal poiskati Clinta Capelo
2. To je bila ena izmed kritik na Houstonov račun: premajhen izkoristek Capele od začetka. Tokrat sta ga tako Harden kot Chris Paul iskala ter mu podajala žogo kar neposredno pod koš, brez pick and roll igre. Žal Clint tega ni uspel izkoristiti, a vseeno je bilo vredno s tako potezo malo raztegniti obrambo Bojevnikov in jih prisiliti, da svojo pozornost razdelijo med več igralcev.
3. Eric Gordon, ki je bil po prvi tekmi kritičen do načina, kako so Rakete igrale, je iz klopi v igro prišel skoraj na začetku tekme. To je bila največja D’Antonije prilagoditev v prvi četrtini. Ericu ni bil všeč prevelik odmerek soliranja s strani Hardna in Paula in poleg tega, da je z Ericom v prvi postavi trener dobil še enega kreatorja, je bilo nekaj pritiska položenega tudi na Ericova ramena. Kot da bi mu hotel D’Antoni reči, naj svoje besede podkrepi še z dejanji!
4. Ne le, da je Gordon utišal svoje kritike z odličnim metom v prvi četrtini. Uspel je tudi delno odvrniti pozornost Golden Stateove obrambe iz Paula in predvsem Hardna nase in druge igralce ter raztegniti nasprotnikovo obrambo.
5. Obramba Rocketsov, ki je na prvi tekmi prevečkrat pustila prostega igralca na trojki, največkrat sta to bila Thompson in Young, je v prvi četrtini popolnoma onemogočila napad Bojevnikov. Lahkih metov zanj ni bilo in Durantu se je koš končno »zožal« na normalno širino. Curry je uspel dvakrat izkoristiti preprijemanje Capele v obrambi z dvemi zelo lepimi prodori, kar pa so bile redke svetle točke med vsemi izgubljenimi žogami in zgrešenimi »zicerji« bojevnikov v prvi četrtini.
Kljub temu, da je v zadnjih sekundah prve četrtine Curry s polaganjem in prostim metom uspel prednost Raket znižati na sedem točk, je lahko bilo domače moštvo zelo zadovoljno z delovanjem svojih prilagoditev. Predvsem jih je lahko veselilo dejstvo, da je Harden uspel varčevati z energijo v napadu in s tem tudi bolje odigral v obrambi.
V drugi četrtini so Bojevniki končno nehali toliko grešiti pri metih iz igre in izgubljati žoge, Rakete pa so prevzele njihovo vlogo iz prve četrtine. A na srečo za domače moštvo so se »hude minute« hitro končale in manj uporabljeni igralci, predvsem PJ Tucker in Ariza, sta po zaslugi dobrega kroženja žoge prihajala do odprtih metov na trojki in lahkih prodorov pod koš.
Bojevniki so proti koncu drugega polčasa ponovili slabe minute iz prvega polčasa in Houston je na odmor odšel z »le« 14 točk prednosti. Le-ta bi bila lahko konkretno večja, če ne bi Durant spet nosil večino bremena v napadu.
Zaenkrat je ena največjih razlik med prvo in drugo tekmo hitrejša igra, predvsem iz strani Houstona, in dobra igra »stranskih« igralcev, kot so Tucker in Ariza. Obramba Golden Statea ni na takšni ravni, kot smo jo navajeni in predvsem pri gibanju brez žoge se vidi, da Stephen Curry ni v najboljši formi.
Tretja četrtina. Dve besedi, ki se jo bojijo vsi Golden Stateovi tekmeci. Če Bojevniki kakšnemu nasprotniku v prvem polčasu dopustijo upanje na zmago, le-tega kot po pravilu zatrejo na začetku drugega polčasa.
Po prvih nekaj minutah je vse kazalo na to, da se bo »rutina« ponovila, a se je gostom spet ustavilo. Razen Duranta se ni uspelo ogreti nobenemu njegovemu soigralcu, Gordon pa je nadaljeval z najboljšo predstavo v končnici. Izgleda, da Golden State ni bil pripravljen na tri organizatorje igre, ki so skrbeli, da je žoga ves čas krožila in če že niso uspeli najti prostega igralca, so lahko izkoriščali slabo obrambo Curryja in ga napadali ob vsaki priložnosti.
Tako so uspeli domačini zaključiti tretjo četrtino z dvemi točkami višjim vodstvom kot prvi polčas. Bojevniki v letošnji končnici še niso izgledali tako nebogljeni. Resda sta tako Tucker kot Gordon zadela 11 trojk v 15 poskusih, kar ni možno pričakovati vsako tekmo, a so na drugi strani Paul in Harden iz 20 poskusov zadela le štiri trojke.
Bojevniki so zgrešili neobičajno veliko metov iz bližine. Tega točkovnega deficita Thompsonu tokrat ni uspelo nadoknaditi, saj je bil za razliko iz prve tekme ves čas zelo dobro pokrit. Najbolj pa so v oči bodle izgubljene žoge s strani gostov, preko katerih je lahko Houston tudi prišel do velike prednosti. Rakete pri tej prvini prav dosti niso zaostajale za Golden Stateom, a so slednji napake domačih kaznovali dosti bolj milo kot v prvi tekmi.
Približno pet minut pred koncem je razlika narasla na slabih trideset točk in Kerr je na parket poslal rezervno postavo ter s tem naznanil predajo. Prepričani smo, da se Golden Stateu ne bo ponovila tako slaba tekma, še posebej doma ne. Poleg tega je kvoto poškodovanih igralcev pri Golden Stateu (Curry) izenačil Chris Paul, ki je zadnjo četrtino s povitim desnim gležnjem presedel na klopi.
Če želijo Rakete upati na še kakšno zmago, si Eric Gordon ne more več privoščiti slabe tekme. Harden in Paul proti štirim All-Starjem ne zmoreta vsega sama in Eric, ki je pred menjavo za Chris Paula in odhodom v Sršene veljal za enega najboljših mladih upov, lahko to serijo izkoristi za dokončno potrditev svojega talenta.
Za Rakete, ki so zmagale s 127-105, so v dvomestnih številkah točkovno končali Ariza (19 točk z metom 7-9, kar 6 podaj brez izgubljene žoge), Tucker (22 točk z metom 5-6 za tri in kar štirimi podajami), Chris Paul (16 točk iz 14 metov), Harden (27 točk iz 24 metov in 10 skokov, a le 3 podaje in 4 izgubljene žoge) ter Gordon (27 točk iz le 15 metov).
Bojevniki so imeli le dva igralca, ki so dosegli več kot 10 tiočk: Duranta (38 točk z metom 13-22, a s 5 izg. žogami ter brez podaje) in Curry (16 točk iz kar 19 metov ter 7 skokov in 7 podaj). Thompson, Green in drugi igralci so bili popolnoma onemogočeni in na trenutke se je zdelo, kot da sploh niso na igrišču.
Naslednja tekma se igra šele v nedeljo v Oaklandu in tako Curry kot Paul imata dovolj časa za saniranje manjših poškodb. Kako se bo Kerr prilagodil boljšemu kroženu žoge in hitrejšem igri Raket? Bo mogoče Ryan Anderson prepričal D’Antonija, da si eden njegovih najdražjih igralcev zasluži igrati? To so vprašanja, ki si jih ne bi postavljali v primeru Houstonovega poraza. Tako pa imamo spet popolnoma odprto serijo, ki nam bo najverjetneje postregla še s kakšno nepozabno tekmo.
