Phoenix Suns, ena najslabše vodenih franšiz zadnjih let, je letos eno največjih presenečenj mlade sezone. Tako kot lani, so tudi letos začetek sezone obeležili z zmago. A prvi tekmi je sledilo popolno nasprotje sedmih zaporednih porazov, ki so jih utrpeli po lanski zmagi nad Dallasom.
V naslednjih šestih tekmah so namreč poleg zmag nad slabimi moštvi (Golden State in Memphis) premagali še dvoje favoritov za letošnje NBA finale: Los Angeles Clippers ter včeraj še Philadelphio 76ers. Za nameček so pri obeh porazih (Denver, Utah) bili prekratki le za točko. Kako jim uspeva?
Po sedmih tekmah težko pokažemo na spremembo, ki je najbolj vplivala na njihov preobrat iz lanske sezone. V primerjavi z ekipo, ki je štartala pod trenerjem naše zlate reprezentance Igorjem Kokoškovom, ima letošnja verzija Sonc solidnega organizatorja igre Rickyja Rubia, ki lahko zvezdniku Devinu Bookerju odvzame velik del organizacije igre in mu tako dopusti, da se osredotoči na tisto, v čemer je najboljši: polnjenje koša iz vseh pozicij.
Drugi prišlek, ki je bil glede na igro v zadnjih šestih tekmah pred sezono precej podcenjen: Aaron Baynes, še en znanec slovenskih navijačev. Avstralski center je pred igranjem za San Antonio Spurs in Boston Celtics gospodaril pod košem takratne Union Olimpije. Iz časov igranja slovenskega kluba je njegova igra neverjetno napredovala in v odsotnosti prvega centra DeAndre Aytona svoje znanje daje vsem na ogled kot prvopostavljeni center mlade ekipe.
Koliko je uspehu prispeval novi trener Monty Williams, še ne moremo »izmeriti«. Vpliv trenerja je nasplošno težko določiti, če ravno ne govorimo o Greggu Popovichu. Pod Williamsom namreč Phoenix igra zelo dobro obrambo, a si trener zasluge za osredotočenost na dolgo zapostavljeni del igre Sonc ne lasti. Pred dvemi dnevi je na vprašanje o Bookerjevi precej izboljšani obrambi odgovoril takole: »Do sedaj z moje strani ni bilo nobenega pogovora ali celo kakega komentarja v povezavi z boljšo obrambo Bookerja. Mislim, da si to enostavno želi«.
Ko se glavni zvezdnik ekipe začne truditi v obrambi, mu ponavadi sledi cela ekipa. Odličen primer take preobrazbe najdemo pri Houston Rocketsih ter Jamesu Hardnu. Houston je bil pred dvemi sezonami, tako kot Phoenix Suns letos, statistično sedma najboljša obrambna ekipa lige. A ne gre spregledati dejstva, da sta oba zvezdnika začela boljšo obrambo igrati šele takrat, ko ju je generalni menedžer obkrožil z igralci, ki na »manj priljubljenem« delu igrišča dajo vse od sebe. V primeru Houstona so to bili Chris Paul, PJ Tucker in Trevor Ariza, medtem ko lahko Devin Booker navdih za obrambo išče pri Ricky Rubiu, Aaronu Baynesu in Kellyju Oubretu.
Sreča v nesreči, bi lahko rekli, je bila za Sonca tudi izključitev DeAndre Aytona za 25 tekem zaradi uživanja prepovedanega diuretika. Razen redkih prebliskov v individualni obrambi se Ayton še vedno ne znajde pri pokrivanju pick&rolla, prvine, s katero se začne večina napadov NBA moštev. Uvrstitev Baynesa v prvo postavo je obrambo pod košem močno izboljšala, kar je za posledico imelo tudi boljšo obrambo na zunanjih položajih. Rubio, Booker in Oubre si namreč lahko privoščijo dosti bolj tesno pokrivanje svojih igralcev, če vedo, da jim ob morebitni napaki hrbet krije Baynes in ne Ayton.
Sedma obramba lige ter deveti napad Soncem omogoča, da nasprotnike v povprečju premaguje za 7.8 točke, kar jih uvršča na četrto mesto. Koliko časa jim bo uspevalo napad in obrambo obdržati na tako visokem nivoju, seveda ne ve nihče. Še posebej ne, kako bodo v ekipo vključili Aytona, ki se bo soigralcem na parketu priključil sredi decembra. Po sedmih tekmah je težko delati zaključke, a nekaj lahko zagotovo rečemo: Phoenix Suns niso več najslabša ekipa lige.
