Nogomet

Vsa leta Wengerja

Včeraj je kot strela z jasnega udarila novica, da se francoski trener Arsene Wenger poslavlja od Arsenala. Strateg je na klopi Topničarjev preživel dolgih 22 let in imel v tem času nekaj izjemno dobrih, na drugi strani pa tudi nekaj zelo turobnih obdobij, ki so zaznamovala predvsem zadnja leta njegovega delovanja.

Wenger je k Arsenalu prišel daljnega leta 1997, potem ko je zamenjal takratnega trenerja Georga Grahama. Arsene je že v svoji prvi sezoni osvojil “dvojček” (Premier Ligo in FA pokal). Takrat je defenzivne Londončane začel spreminjati v napadalno atraktivno ekipo, kjer je začel graditi “hrbtenico” svoje ekipe, ki je v neponovljivem stilu osvojila naslov prvaka nekaj let kasneje. Verjetno se ljubitelji nogometa še vedno spomnite famozne sezone 2003/2004, ko je s svojimi “nepremagljivimi” osvojil naslov državnih prvakov Anglije. Ironično je to tudi njegov zadnji naslov v Premier Ligi. Takrat se je začel vzpenjati Chelsea, United je ponovno sestavil šampijonski mozaik in kaj hitro je Wengerjeva ekipa postala 3 ekipa Anglije. Veliko je k temu “pripomogel” tudi nov stadion zaradi česar je Arsenal imel omejen proračun ravno v letih, ko se je na veliko začel razmetavati denar za nove igralce. Toda Francoz je tudi skozi to obdobje dobro manevriral svojo “okrnjeno” ekipo in kot po pravilu sezone zaključeval na 4 mestu zaradi česar so nasprotni navijči radi zbadali Arsenal z besedo 4rsenal.

Nikoli v karieri mu ni uspelo osvojiti Lige Prvakov, saj mu je vedno zmanjkal tisti kanček prepotrebne sreče, toda v zadnjih sezonah je bil tam vedno manj konkurenčen, tudi zaradi že omenjenega finančnega razloga, ki pa je potem vse bolj postajal izgovor in ne toliko razlog za Arsenalovo nekonkurenčnost. Stadion je bil odplačan, Arsene pa se je očitno preveč navadil šparanja in še vedno za nakupe namenjal kar se le da malo denarja. Na drugi strani pa se je dvigovala nova sila v obliki Citya, ki so naokoli metali astronomske denarje za igralce in sedaj žanjejo sadove tega, seveda pa so s svojim zapravljanjem nadaljevali tudi ostali angleški velikani in vsi, en za drugim po levi in desni, prehitevali Londončane.

Toda denar ni vse zaradi česar so rezultati Arsenala slabši kot pred leti. Osebno menim, da ima veliko opraviti tudi s tem kakšen tip nogometašev je kupoval Wenger. Šlo je za tehnično izjemno nadarjene nogometaše, ki pa so osebnostno preveč mehki in nimajo pravega karakterja. V najboljših sezonah je imel nogometaše, ki so trgali, ki so grizli, ki se niso pustili sprovocirati nasprotniku (samo spomnite se bojev med Vierio in Keanom). Edini nogometaš z resnično zmagovalno mentaliteto v zadnjih letih je bil Alexis Sanchez, le ta pa jih zapustil in odšel v rdeči del Manchestra. Nogometne ekipe na vrhunskem nivoju potrebujejo nogometaše, ki opravijo tudi nekaj “umazanega” posla, morda podelijo zaušnico ali dve v slačilnici (seveda v prenesenem pomenu) in na ta način silijo soigralce, da dajo od sebe več kot so sposobni. Toda po drugi strani so takšni igralci tudi težavni za vodenje in verjetno se je Wenger želel izogniti ravno temu, da se bi moral pretirano ukvarjati z njimi.

No pa se vseeno raje vrnimo nazaj na lepe trenutke, da ne končam te objave na negativni noti. Arsene je naredil ogromno za nogomet v Angliji. Dolgo časa so igrali najlepši nogomet, oziroma še vedno igrajo enega najlepših nogometov v ligi in na svetu. Bil je nekakšen začetnik igre na posest v Angliji, ko se je še igrala značilna otoška preskok igra. Kljub konstantnemu kritiziranju, mu je uspelo v sezonah 2014 in 2015 osvojiti FA pokal in postati eden izmed redkih trenerjev, ki mu je uspelo obraniti to lovoriko.

Vsi ljubitelji nogometa se lahko zahvalimo Wengerju kaj je dal temu športu. Arsene je velikan med trenerji in osebno mu želim srečo v ligi Europa, kajti neglede na vse zadnje sezoni, si takšen trener in osebnost kot je on, zasluži zaključiti svojo pot na najlepši možni način. Ferguson jo je končal z naslovom angleškega prvaka, zakaj ne bi Wenger končal s pokalom za zmago v ligi Europa.

Pustite odziv