Skip to main content

Search Modal

Main Area

Main

Kako sta Dragić in Dončić Slovenijo popeljala do naslova evropskih prvakov (VIDEO-ANALIZA)

Slovenija je na letošnjem prvenstvu navdušila z moderno in gledljivo košarko, ki pa je bila ob tem tudi izjemno učinkovita. Vse niti slovenske igre je v rokah držal genijalni Goran Dragić, ki je na tem prvenstvu po mnenju mnogih kazal najboljše igre v svoji karieri in mu gre zato tudi levji delež zaslug zgodovinski naslov prvaka Evrope.

Pogosto je Slovenijo reševala le njegova brilijanca in izjemne individualne poteze, ki so znale osmešiti tudi najbolj rigorozne obrambe na tem prvenstvu. V ena-na-ena igri je bil povsem nezaustavljiv. Toda tudi ob dobrem pomaganju in sodelovanju celotne obrambe, si je Dragić vedno znova iz ničesar ustvaril priložnost za dober met.

O njegovi tehniki v prodorih, kjer si z izjemnim delom nog in telesa v dvokoraku mojstrsko ustvarja prostor za neovirano polaganje, smo v naših podkastih že podrobno govorili. Toda na tem prvenstvu je Dragić pravzaprav briljiral v vseh elementih košarkarske igre. V svojem arsenalu premore celo kopico vseh mogočih trikov in “vark”, na katere se zaradi njegove nepredvidljivosti, obramba nikoli ne more prilagoditi.

Trojke z velike razdalje, meti s polrazdalje, “floaterji” in meti čez glavo s parih metrov, ter cela vrsta polaganj z odbojem, ni je stvari, ki je Goran Dragić ne bi obvladal. Ponaša se tudi s staromodno igro s polrazdalje, kjer se v prodoru na mestu zaustavi ter počaka, da obrambni igralec poleti mimo njega, nato pa se dvigne za dobri stari “skok-šut” s 5 metrov. Šolsko!

Z žogo lahko v tranziciji razvije hitrost, ki ji stežka sledijo tudi najhitrejši NBA igralci. Če mu dovoliš, da se z žogo požene v protinapad, ti pogosto ne pomaga niti pravočasno vračanje v obrambo. Ena-na-ena, ena-na-dva, ena-na-tri, štiri ali celo pet. Gorana v tranziciji ne zaustavi nihče… in to na obeh straneh Atlantika. Toda pri tem mu ne pomaga le hitrost, temveč tudi odlično vodenje žoge in izjemen občutek za polaganja pri veliki hitrosti.

Slog igre Gorana Dragića bi lahko opisali kot mešanico Manuja Ginobilija, Steva Nasha, posuto s kančkom “westbrookovske” atletike v protinapadih. Več seveda v analizi, kjer pa si lahko ogledate tudi delček izjemnega talenta, ki ga premore v tem trenutku najboljši 18-letnik na svetu.

Z Luko Dončićem je slovenska reprezentanca na parketu pridobila še enega odličnega “playmakerja”, ki je sposoben v vsakem trenutku sam zaključiti napad ali pa soigralcu pripraviti priložnost za neoviran met.

Dončića in Dragića je odlikovala odlična kemija na in izven parketa, toda mi se bomo v tem prispevku seveda bolj posvetili njuni kemiji na parketu. Ta je bila odlično vidna že pri nekaterih podajah, kjer je Dragić preprosto začutil, kje se bo Dončić nahajal. To je možno samo med igralci, ki se odlično poznajo.

Dončić, je na tem prvenstvu samo še enkrat več potrdil tisto, kar številni košarkarski navdušenci vedo že nekaj let. Gre za talent brez primere v zadnjih 15 ali 20 letih, ki z neverjetno zrelo igro že sedaj sodi med najboljše evropske igralce. Statistika pravzaprav ne odraža vsega, kar Dončić počne na parketu, kjer kaže zrelost, ki je ne vidimo niti pri precej starejših in bolj izkušenih igralcih. Že njegov pregled in potrpežljivost v igri sta nekaj, kar se ne da naučiti, ko pa temu dodamo še neverjetno samozavest in pogum, dobimo igralca, ki ima vse možnosti, da se umesti med velikane svetovne košarke.

Na tem prvenstvu nas je navduševal s kopico različnih metov za 3 točke, ob katerih se začnejo generalnim direktorjem lige NBA cediti sline. V naslednjih nekaj tednih, se bomo posvetili tudi nekaterim drugim elementom njegove igre v napadu in obrambi, še več pa lahko izveste tudi v naših podkastih (FENOMEN I in FENOMEN II) ter v že objavljeni BBALLBREAKDOWN analizi za katero so na voljo tudi slovenski podnapisi. Samo kliknite na povezavo v imenu.